phe obala

Skupne vaje z PHE Obala

V zadnjih dneh smo skupaj z PHE Obala izvedli štiri vaje posredovanja ob prometnih nesrečah z namenom izmenjave medsebojnih izkušenj. V vaji je sodelovalo okoli 12 reševalcev in 30 gasilcev.

štabna vaja

Štabna vaja več sočasnih intervencij

Danes smo izvedli štabno vajo s simulacijo več sočasnih intervencij ob neurju na območju Mestne občine Koper. Na vaji so sodelovale vse gasilske enote Javne gasilske službe MOK in Enota za podporo vodenju iz Ljubljane.
Ob koncu smo prostovoljnim gasilskim društvom razdelili 14 kompletov izolirnih dihalnih aparatov.

simulator

Simulator vožnje na Vranskem

V mesecu februarju so naši gasilci odšli na Vransko preiskusiti simulator vožnje gasilskega vozila. S simulatorjem izdelanim v podjetju Rosenbauer so se gasilci preiskusili v različnih vožnjah in prometnih situacijah. Več informacij dobite na naslednji povezavi ali z ogledom video prispevka.

Članek iz Motorevije AMZS:

AMZS: Izkušnja zahtevne intervencijske vožnje gasilskega tovornjaka po digitalnih cestah

Video prispevek:

 

varen december

Želimo vam umirjene in varne praznike!

Praktično vsako leto se srečujemo s požari, ki so kakorkoli povezani z aktivnostjo ob veselem decembru. Največkrat gre za požare na prostem, kot so požari komunalnih zabojnikov, mestnih dreves ipd. Prihaja pa tudi do večjih požarov, kot so požari avtomobilov, nadstreškov, balkonov ali celotnih stanovanj. Velikokrat je razlog nepravilna uporaba pirotehnike.

Pirotehnična sredstva (rakete, petarde, baterije ipd.) je potrebno uporabljati na prostem, upoštevati navodila za varno uporabo, smer vetra, območje uporabe idr. Rakete in batarije je potrebno položiti na ravno in gladko podlago, jih obtežiti, da se ne prevrnejo in tako spremenijo smer, zato je potrebno uporabiti nastavek, zakopati v zemljo ipd.  Prepovedano jih je uporabljat pod nadstreškom in v strnjenih naseljih in pod vplivom alkohola. Otroci naj jih zmeraj uporabljajo pod nadzorom staršev ali skrbnika.

Požari pa se dogajajo tudi znotraj stavb, ko zagorijo različni dekorativni oz. okrasni predmeti (jelke, venčki ipd.). Nevarnost povzročijo predvsem zato, ker je večina okrasnih materialov narejena iz gorljivih materialov (papir, plastika, guma, les ipd.) in ko imamo prisoten še potencialni vir vžiga, kot so npr. svečke, lahko pride do požara, ki se lahko hitro razširi po celotnem stanovanju.

Varnostna navodila:

  • svečke in notranji ognjemeti naj bodo obdani z negorljivim materialom (kovina),
  • svečke, el. lučke ipd. naj se ponoči in ko nas ni doma ugaša,
  • jelke naj bodo stabilno postavljene in naj se ne izsušijo,
  • izdelke se naj kupuje pri preverjenih trgovcih,
  • uporaba dimnega javljalnik in gasilnega aparata.

 

Pomembno:

Veliko bolj varne so električne lučke od svečk, vseeno pa je prav, da imamo v hiši ali stanovanju pripravljen gasilni aparat in dimni javljalnik, ki nas lahko pravočasno opozori na požar.

Ko ocenite, da ne boste zmogli varno pogasitvi požara takoj pokličite št. 112 in natančno opišite obseg požara in lokacijo, da vas čim hitreje najdemo in pogasimo požar.

 

Primer nastale škode ob požaru ekološkega otoka na koprski tržnici

(Posledica odvrženega pirotehničnega sredstva ponoči 7.12.2017)

Foto: Marjetica Koper

 

 

mesec požarne varnosti

Ko se nesreča zgodi, naj bodo proste poti!

Mesec oktober je mesec požarne varnosti. Letošnja tema so intervencijske površine.

Intervencijske površine so površine namenjene gasilcem, reševalcem, policiji in drugim posredovalcem. Med intervencijske površine štejemo intervencijske poti, postavitve in delovne površine za gasilce. Običajno jih lahko koristijo tudi občani, vendar nikakor ne smejo ovirati prehoda. Pogosto  se dogaja, da so na intervencijskih površinah parkirana vozila,  včasih so tja postavljena cvetlična korita ali kontejnerji za smeti, uporabniki celo omejijo dostop z zapornicami.

Ko se nam pripeti nesreča, si želimo, da bi pomoč prišla čim hitreje, zato dajmo tudi sami poskrbet, da so intervencijske poti proste. Upoštevajmo talne oznake in prometne znake o intervencijskih površinah in tam naj ne parkiramo. Poskrbeti moramo tudi, da živa meja ali drevje ne sega na dostopne poti, morebitne ovire (stebrčki) pa morajo biti tako postavljeni, da se jih lahko na enostaven in hiter način posredovalci umaknejo.

 

Luka Franca

Služba preventive

 

SERMex-2017

Praktična vaja SERMex-2017 v Venzoni v Italiji

Civilna zaščita Furlanije-Julijske krajine je v sodelovanju z akademijo SERM (Seismic Emergency Response Management International training school), z regijsko direkcijo gasilcev, z Univerzo Udine in z občino Venzone od 11. do 15. septembra 2017 organizirala praktično vajo SERMex-2017 s scenarijem potresa.

Vaja je potekala v mestu Venzone v Italiji, ki jo je pred 41 leti prizadel hud potres. Preverjala je učinkovitost in interoperabilnost vseh komponent za ukrepanje ob potresu:

– gasilcev: s poudarkom na podpiranju stavb (STC – Short Term Countermeasures System), kjer so sodelovali tudi trije gasilci iz Slovenije (iz GB Koper se je vaje udeležil Denis Slavec)

– regijskega sistema civilne zaščite s koordinacijo centra za obveščanje Palmanova: s poudarkom na testiranju občinskih in regijskih načrtov zaščite in reševanja ter sistema kriznega komuniciranja ob nesrečah

– sistema poveljevanja ob nesrečah med gasilci, civilno zašito regijske Furlanije – Julijske krajine, prostovoljci in drugimi.

 

PREVIDNOST PRI KURJENJU NA PROSTEM

Zaradi vremenskih in drugih pogojev obstaja na obalnemu področju velika verjetnost za nastanek in širjenje požarov v naravnem okolju. Posledično velja dodatna previdnost pri kurjenju in drugih aktivnostih, ki bi lahko povzročile požar.

Na prostem se sme kuriti le znotraj kurišč. Kurišče mora biti  obdano z negorljivim materialom, z zunanjega roba kurišča mora biti odstranjen ves gorljivi material  (trava, veje, iglice…). Kurjenje je potrebno ves čas nadzorovati in po končanem kurjenju ogenj popolnoma pogasiti. Najbolje je žerjavico prekriti z zemljo. Priporočamo, da imate ob kurjenju vedro vode ali gasilni aparat.

Prepovedano je:

  • požiganje (npr. požiganje njiv ali zaraščenih površin),
  • kurjenje v gozdu,
  • kurjenje v vetrovnem vremenu.

Vsako kurjenje je potrebno prijaviti  gasilcem na telefonsko številko 112. V primeru, da vam ogenj uide izpod nadzora, nas nemudoma in brez strahu pokličite na 112.

direktor poveljnik

Zamenjava v vodstvu Gasilske brigade Koper

Z današnjim dnem se s funkcije direktorja – poveljnika Gasilske brigade Koper poslavlja Vilij Bržan, ki je enoto uspešno vodil 16 let. Njegovo funkcijo bo odslej opravljal Denis Glavina, dosedanji pomočnik poveljnika in vodja operative. O novih ciljih in izzivih novi direktor – poveljnik pravi tako: »Zagotovo so to zagotavljanje najvišjih standardov varstva pri delu zaposlenih, strokovno in učinkovito ukrepanje enote, zagotavljanje organizacijsko-tehnične pripravljenosti, materialne pripravljenosti, zagotavljanje materialnih sredstev, sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, prostovoljnimi društvi, javnostjo, sosednjimi enotami, velik poudarek bo tudi na informacijskem področju. Brigado prejemam v zelo dobri kondiciji, zato je to zame kar velik izziv, saj je še sedanji direktor Vili Bržan lestvico dvignil kar visoko.« (vir RTV Slovenija)

Mesto vodje operative prevzema Sandi Jugovac, dosedanji vodja preventivnih dejavnosti, njegovo mesto pa bo nasledil Luka Franca.

Dosedanjemu direktorju – poveljniku se zaposleni v enoti zahvaljujemo za velik prispevek k razvoju enote, za vso skrb in predanost pri razvoju tako uspešne enote. Nekaj video utrinkov iz zadnjih 10. let si lahko ogledate tukaj:

 

Kurjenje kresov

Bližamo se prvomajskim kurjenjem kresov, zato bi vas želeli opozoriti na previdnosti pri kresovanju.

Posebno previdni bodite vsi tisti, ki lahko s kurjenjem kresov ogrozite bližnji gozd, poraščen travnik, park, bližnji objekt ipd.

Pri ureditvi kresov je pomembno predvsem, da je:

  • kurišče obdano z negorljivim materialom (npr. s kamni)
  • območje okoli kurišča očiščeno vseh gorljivih snovi (npr. trave) ter
  • stalno nadzirano s strani polnoletne osebe.

Po končanem kurjenju je potrebno ogenj popolnoma pogasiti.

Prižiganje kresov je prepovedano v primeru povečane požarne ogroženosti ali v primeru močnejšega vetra (npr. burje).

Kuriti se sme zgolj nenevarne naravne materiale (les, trava ipd.) in se ne sme raznih ostankov pohištva, gum, plastike idr. Pri kurjenju je prepovedano tudi uporabljati vnetljive ali eksplozivne snovi, kot je npr. bencin.

V primeru, da zaradi velikosti kresu ne morete zagotoviti zadosti varnega kurišča je potrebno organizirat požarno stražo.

Požarna straža je obvezna tudi v primeru organizacije javnega dogodka ali druge javne prireditve s kurjenjem kresov.

 

PRIPOROČILO:

V vsakem primeru kurjenja imejte v neposredni bližini kurišča gasilni aparat, vedro vode ali drugo gasilno sredstvo za primer požara.

V kolikor požara ne morete več sami obvladati, takoj pokličite na številko 112.

 

Za kurjenje kresov vam NI potrebno predhodno priglasiti kurjenja na Gasilski brigadi Koper.

poplave

Živeti s poplavami – film o poplavni ogroženosti

Film je zanimiv za načrtovalce zaščite in reševanja na vseh nivojih, operativne centre, sile zaščite, reševanja in pomoči, občine in druge, med drugim promovira tudi Atlas okolja, kjer lahko organi in občani preverijo poplavno ogroženost na posameznih območjih.

Film na kratko opiše poplave v Sloveniji in prikazuje nasvete in ukrepe, kako ravnati pred poplavo, ob napovedi poplave, med poplavo in po poplavi. V filmu spoznamo tudi delovanje Agencije RS za okolje in njihovo izdajanje hidroloških opozoril ter delovanje Uprave RS za zaščito in reševanje, oz. koordinacijo pomoči na terenu preko CORS-a in ReCO, v primeru intervencij.

 

Režija: Miha Dulmin
Bral: Klemen Varl
Idejna zasnova: Maja Jelen
Scenarij: Nika Dulmin
Ilustracije: Peter Gaber
Kamera, montaža in animacije: Miha Dulmin
Izvedba: Videoprodukcija Pelikula (www.pelikula.si)

FILM JE FINANCIRAN V SKLOPU PROJEKTA FRISCO1, KI SE IZVAJA V OKVIRU ČEZMEJNEGA PROGRAMA SODELOVANJA SLOVENIJA – HRVAŠKA (INTERREG V-A SLOVENIJA – HRVAŠKA)
IN JE NASTAL V SODELOVANJU Z VSEMI PROJEKTNIMI PARTNERJI PROJEKTA FRISCO1:

Ministrstvo za okolje in prostor (http://www.mop.gov.si) (SI)
Agencija Republike Slovenije za okolje (http://www.arso.gov.si) (SI)
Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (http://www.sos112.si) (SI)
Direkcija Republike Slovenije za vode (http://www.dv.gov.si) (SI)
Inštitut za hidravlične raziskave (http://www.hidroinstitut.si ) (SI)
Hrvatske vode (http://www.voda.hr) (HR)
Državni hidrometeorološki zavod (http://meteo.hr) (HR)
Državna uprava za zaštitu i spašavanje (http://www.duzs.hr) (HR)